Organizacija šolske prehrane

ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE

ŠOLSKA PREHRANA (1. Organizacija šolske prehrane, 2. Prijave in odjave na prehrano, 3. Priprava hrane v šoli, 4. Jejmo bolj zdravo, 5. Ločevanje odpadkov, 6. Priporočila za zdravo prehranjevanje)

1. Organizacija šolske prehrane.

Na šoli nudimo učencem naslednje obroke: malico, kosilo in popoldansko malico. Malica in kosilo se izvajata v šolski jedilnici.

Urnik malic in kosil:

	MALICA	KOSILO
Vrtec	ob 8.00 uri	11. 30
Prva triada ( 1. do 3. razred )	ob 8. 45 uri	od 11. 30 dalje
Druga in tretja triada ( 4. do 9. razred )	ob 9. 35 uri	od 11. 30 dalje
	Čas malice je 20 minut.	13.10

 2.Prijave in odjave na prehrano.

Učenci prejemajo šolsko malico v vrednosti 0,80 EUR. Subvencionirana malica piripada učencem, katerim je bila subvencija določena z odločbo. O zadevah, kar se navezujejo na šolsko prehrano, ureja Komisija šolske prehrane na naši šoli, v sodelovanju z ostalimi strokovnimi delavci.

Več o novem Zakonu o šolski prehrani si lahko preberete na pisrs.si/Predpis.aspx?id=PRAV10609&pogled=osnovni IN http://www.uradni-list.si/1/content?id=98032

Malico lahko odjavite do 10. ure za naslednji dan, kosilo pa do 8. ure za tekoči dan. Odjavo sporočite na telefon 041 529 789 ali +386 7 497 30 25.

 3. Priprava hrane v šoli.

Vsi obrokiso vsak dan sveže pripravljeni z veliko svežega sadja in zelenjave, mleka in mlečnih jedi. Pripravljena je v skladu s standardi in normativi priprave hrane. Olja praktično ne uporabljamo več, razen pri pripravi solat in nekaterih jedi, kajti jedi pripravljamo v konvekcijski pečici. Kruh je iz polnovrednih vrst žit. Vsak dan imajo učenci pri malici sveže sadje ali zelenjavo, pri kosilu pa svežo zelenjavo v obliki solat, velikokrat tudi sadje po izbiri. Čaji in sokovi so manj sladki, tudi količina soli je omejena. Enkrat na teden ponudimo enolončnico, poleg pa ponudimo v šolski kuhinji pečena peciva. Trudimo se, da bi učencem ponudili vsaj eno ali dve topli malici na teden (polenta in mleko, čokolino, mlečni zdrob, mlečni riž, makaronovo meso, pica za posladek). Kar se da upoštevamo želje učencev in jih dodajamo v jedilnik.

4. Jejmo bolj zdravo.

Na naši šoli se zavedamo, da je poudarjanje zdrave prehrane pri mladih še kako pomembno. V naše jedilnike vključujemo zelo veliko sveže zelenjave in sadja in se trudimo za raznovrstnost jedi, z upoštevanjem želja učencev. Veseli smo vsakega učenca, ki z veseljem poje zelenjavo, ki mu je ponujena.

Naša šola je že četrto leto vključena v projekt Shema šolskega sadja, ki omogoča, da učenci s pomočjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsaj enkrat na teden dobijo sadje ali zelenjavo.

5. Ločevanje odpadkov v šolski kuhinji.

V šolski kuhinji ločujemo organske odpadke, plastiko, pločevinke, tetrapak, papir in še mnogo drugega za lepši svet in boljši jutri.

6. Priporočila za zdravo prehranjevanje (vir: Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, Ljubljana, 2005)

Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna tako za otroke in mladostnike kakor za odrasle. Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Hkrati pa hrana predvsem v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen. Energijsko in hranilno uravnotežena in specifičnim potrebam otrok in mladostnikov v fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.

Prehranske navade

Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana, lahko povzročijo slabše počutje in slabšo delovno storilnost, hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.

Pomen sadja in zelenjave

Različne raziskave so pokazale, da je vključevanje sadja in zelenjave pomembno za zdravje, saj vsebujeta številne za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi, ki obenem varujejo pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odrasli dobi. V prehranskem smislu so živila iz skupine sadje in zelenjava pomembna ne le zaradi vsebnosti številnih esencialnih hranil in prehranske vlaknine, ampak tudi zato, ker učinkovito redčijo energijsko gostoto sestavljenih obrokov.

Redno uživanje obrokov

Redno uživanje glavnih dnevnih obrokov je temelj zdrave prehrane. V zdravi prehrani se priporoča uživanje od štirih do petih obrokov dnevno. Znano je, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane znižajo vsebnost maščob v krvi in tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter ugodno vplivajo na raven glukoze v krvi in s tem na boljšo storilnost.

Pomen zajtrka

Še zlasti je pomemben zajtrk, ki lahko pri otrocih in mladostnikih pri prvih šolskih urah pomembno izboljša njihove kognitivne funkcije. Pri otrocih, ki niso zaužili zajtrka, se lahko delovna storilnost, tako telesne kakor duševne zmožnosti, v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so zajtrkovali, zmanjša za do 20 %.

Za zajtrk so najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi in zmerno dvignejo raven glukoze v krvi. Možgani za svoje delovanje namreč nujno potrebujejo glukozo in dokazano je, da se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in tudi aritmetične zmožnosti. Živila, ki na ugoden način dvignejo glukozo v krvi, so predvsem različne vrste kruha iz polnovredne moke, različne žitne kaše in podobno. Če zajtrku dodamo še beljakovinsko živilo, se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog še poveča, izboljša pa se tudi razpoloženje.

Dopoldanska malica predstavlja pri režimu prehrane, ki vključuje zajtrk, kosilo in večerjo, lahek premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom. Malice naj bodo sestavljene pestro in naj se ne ponavljajo prepogosto, sestavni del malic naj bosta sadje in zelenjava.

Kosilo v slovenskem kulturnem prostoru predstavlja osrednji dnevni obrok, ki naj bo vedno sestavljen pestro iz vseh skupin živil. Živila iz skupine sadje in zelenjava so obvezni sestavni del kosila. Popoldanska malica poveča psihično in fizično zmožnost otrok in mladostnikov (podaljšano bivanje, osnovne in srednje šole s turnusnim urnikom). Priporočamo, da je sestavljena predvsem iz sadja ali zelenjave, mleka ali mlečnih izdelkov ter oreščkov in suhega sadja, z dodatkom živil iz (polnozrnatih) žitnih izdelkov.

Večerjo nudijo nekatere vzgojno-izobraževalne ustanove bivalnega tipa, kakor so dijaški domovi in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Večerja je lahko tudi obrok otrok in mladostnikov na organiziranih taborih, srečanjih, izobraževanjih izven sedeža šole. Večerja naj bo pestro sestavljen lahko prebavljiv obrok. Večerja naj bo postrežena načeloma do 19. ure, tako da prebava in presnova bistveno ne motita nočnega počitka. Izvajanje dobre ustne higiene, ki naj ji sledi, odločujoče vpliva na ohranitev zobnega zdravja. Poleg tega je treba poskrbeti tudi za ustaljen čas uživanja obrokov, relativno konstanten energijski in volumski obseg obrokov ter stalno kakovost obrokov.

 

ENERGIJSKE VREDNOSTI

Priporočeni dnevni energijski vnosi za posamezne starostne skupine otrok in mladostnikov so podlaga za postavitev priporočenih vrednosti za vnos hranil in količinskih normativov živil v obrokih hrane. Dnevne energijske potrebe so razen osnovnih fizioloških potreb odvisne tudi od telesne dejavnosti in drugih zunanjih dejavnikov. Poleg tega je treba v obdobju rasti upoštevati tudi potrebe po energiji in hranilih za razvoj telesne mase. Če dolgoročno vnašamo s prehrano premalo ali preveč energije oziroma hranil, je lahko zdravje odraščajočih otrok in mladostnikov ogroženo.

Prehrana mora imeti uravnoteženo količino oziroma energijski delež hranil, ki so vir energije, nekatera pa tudi življenjskega pomena. Gre za razmerje med energijskimi deleži makrohranil (beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) oziroma za količine posameznih hranil, ki omogočajo otrokom in mladostnikom normalno rast in razvoj ter polno storilnost in na podlagi raziskav in izkušenj varujejo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi težavami in obolenji.

Število dnevnih obrokov in časovna razporeditev obrokov preko dneva

Dnevno naj otroci in mladostniki dobijo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva premostitvena obroka (dopoldanska in popoldanska malica). Glede na organiziranost prehrane v vrtcih in šolah naj se za uživanje malice nameni najmanj 15 minut, medtem ko naj se za uživanje kosila nameni najmanj 30 minut časa. Čas telesne dejavnosti in ~as obrokov morata biti načrtovana tako, da se telesna dejavnost (Športna vzgoja) načeloma ne izvaja dve uri po glavnem obroku, zagotovo pa

ne vsaj eno uro po glavnem obroku (kosilu).

Priporočeni čas za posamezne obroke glede na redni čas pouka, dejavnosti oz. varstva je:

– zajtrk: 7.-7.30 ure

– dopoldanska malica: 9.30-10. ure*

– kosilo: 12.30-13. ure

– popoldanska malica: 15.-15.30 ure

– večerja: 18. – 19. Ure

Pripravila: Natalija Salmič, org. šol. prehrane